Kaj če bi Donald Trump prejel Nobelovo nagrado za mir? Sama zamisel se zdi tako drzna, da bi jo lahko, ne brez kančka črnega humorja, primerjali s podelitvijo Nobelove nagrade za krepostnost zvezdniku filmov za odrasle Roccu Siffrediju. A če pogledamo mimo prvotne satire, ta izredno kontroverzna kandidatura postavlja globoka in nujna vprašanja za ves svet. Norveški Nobelov odbor se znajde pred ogromnim geopolitičnim dilemom, pravo »Gordijevo vozlo«, iz katerega ni lahkega izhoda. Podelitev nagrade bi pomenila legitimiranje svetovnega nazora, ki mnoge skrbi; zavrnitev pa bi pomenila tveganje nepredvidljivega gneva nestanovitnega svetovnega voditelja. Hedy Belhassine raziskuje portret predsednika, katerega diplomacija je opisana kot »prevara, prikrita kot diplomacija«, vrsta izsiljevanja, ki je tako močna, da naj bi Al Capone v primerjavi z njim izgledal kot amater. Zagotovo obstajajo vse večje skrbi glede njegovih kognitivnih sposobnosti, ki so pripeljale do mračno komičnega scenarija, v katerem naj bi evropskim voditeljem svetovali, naj ga obravnavajo z laskanjem namesto z dejstvi. V tem eksplozivnem kontekstu se kot potencialna ključna akterka pojavi nepričakovana oseba: Melania Trump. Ali bi lahko postala tiho stabilizirajoča sila za nepredvidljivim predsedstvom, podobno kot Eleanor Roosevelt v sodobnem času? Ali bi lahko bila tista, ki bo diskretno vplivala na usodo Evrope in Ukrajine ter ju rešila pred sramotno in katastrofalno izdajo, ki jo nekateri napovedujejo?